Ko sem pred tremi leti obstala, sem se posebej posvetila sebi, kako naprej. Takrat je moja osebna rast rasla, pa se tega nisem niti zavedala. Bilo mi je težko, a sem šla čez to, skušala sem razumeti svoje občutke, jih sprejeti in predelati. Tako sama sebi rečem, da sem takrat osebno napredovala. Začela sem živeti drugače, včasih je bilo mogoče še težje, a tisti občutek, da sem se počutila živa, je bil več vreden, kot prej, ko sem živela dolgočasno življenje, sedaj se je pri meni razvijala osebna rast, čisto potiho.
Prišel pa je trenutek, ko se morala ponovno znati razmišljati, ponovno sem bila postavljena, da predelam svoje občutke, da skušam razumeti, zakaj je do tega prišlo, ko me je zapustil fant. Bili so težki dnevi pred menoj. Kajti vse skupaj je bilo nepričakovano, tega res nisem pričakovala. Ravno sem živela polno in srečno življenje, moja osebna rast se je razvijala, sedaj pa to. Včasih pomislim, da je mogoče razhod s fantom prišel ob pravem času, kajti če bi me fant zapustil pred nekaj časom nazaj, ko sem bila še tako brezvoljna, ko se še nisem našla, takrat bi bila veliko bolj zrušena, tako pa sem se sedaj saj počutila veliko bolj samozavestno.
Vse skupaj sem pogledala iz drugega zornega kota, da pa je mogoče prav, da me je zapustil, ker sva imela čisto drugačne interese in tako ne bi bila srečna. Moja osebna rast je bila tukaj na preizkušnji in uspelo mi je predelati, hitro pobrati in od te izkušnje pobrati samo dobre stvari. Nekaj sem se naučila, kar mi bo v prihodnje prišlo prav. Tukaj se je moja osebna rast še bolj razvila, tako sem postala še močnejša, še bolj sem skušala pogledati na stvari iz dobre strani in šla sem naprej z dvignjeno glavo.…