Vedno sem nosil kavbojke, to je bil res moj stil, ki sem ga nosil leta in leta. Tako sem končal študij in začel iskati službo. Prej sem hodil na fakulteto za pravo in tako sem že vedel, da če bom iskal službo v svoji stroki, da bodo kavbojke verjetno odpadle in da bom moral nositi elegantnejša oblačila.
Tega me je bilo strah, ker si nisem predstavljala sebe v drugih oblačilih, zame so bile kavbojke tiste, v katerih sem se dobro počutil. Ko sem se tolažil s tem, da mogoče, pa ke najden službo, kjer bom lahko nosil kavbojke, me pokliče prijatelj in pove, da v odvetniški pisarni, potrebujejo kader.
Seveda sem šel takoj na razgovor in služba je bila moja. Že isti dan, so mi povedali, kakšen kodeks oblačenja imajo, tako da je to bil dan, ko sem nehal čez teden nositi kavbojke, kajti zamenjale so jih elegantne hlače.
Lahko samo povem, da sem bil jezen in da to ni bil moj stil, moral sem se navaditi. Prvi dan je že tako bil težek zame, vse je bilo novo, polno informacij, tako da sem v tistih trenutkih tudi pozabil, da kavbojke niso moj službeni stil. Minevali so dnevi in tako sem se počasi začel privajati na elegantni stil in počasi mi je postajal všeč. Da nisem več mešal stilov, sem službeni stil vzel tudi za zasebnega. Počasi sem se spreminjal, kavbojke so bile zgodovina, postajal sem resen človek, ki ima svoje življenje urejeno.
Prišli pa so vikendi, ko sem bil prepričan, da bom komaj čakal, da elegantne hlače zamenjam za kavbojke, pa žal ni bilo tako, zamenjal sem jih za športna oblačila, tako da sem vedel, da so počasi kavbojke v moji omari odveč. Imel sem elegantni in športni stil, kavbojke pa so bile nekaj vmes.