Vsakemu se lahko zgodi, starejši ljudje, pa so malo bolj nepazljivi in že jim lahko spodrsne in tako lahko nastradajo kolki, komolci, kolena, gležnji. Če ni nič hujšega, potem smo lahko veseli opornice za roke. Tako je bilo pri moji mami. Ker ni bila pazljiva in je pozimi šla iz hiše in stopila na ploščice kjer je bil sneg in padla. Bila je saj toliko, da se je želela ujeti z rokami in se tudi je, vendar si je poškodovala zapestje in dobila opornice za roke.
Ja, prav ste prebrali. Ni imela sreče, da bi si poškodovala eno zapestje, žal si je oba, kajti ima malo več kg in njene teže zapestja nista mogla prenesti. Ko sem jo peljala k zdravniku sem upala, da si ni kaj zlomila in zato nisem bila čisto nič presenečena, ko je po slikanju kazalo, da ima samo poškodovana zapestja zaradi udarca. Tako je zdravnik predpisal opornice za roke in šle sva domov.
Tukaj pa se je začelo. Koliko smo bili veseli, da ni nič, smo bili sedaj zaskrbljeni, kajti opornice za roke so ji onemogočile, da bi karkoli počela. Morali smo se organizirati, da smo poskrbeli za mamo, saj se ni mogla niti prav obleči, kaj šele kaj skuhati, tudi wc je bil problem. No pa smo zmogli, ona je sicer želela delati sama, da bo takrat opornice za roke snela, mi pa ji tega nismo dovolili, kajti zavedali smo se, da bo zdravljenje še podaljšano, če si bo opornice za roke neprestano dajala dol.
Tako smo poskrbeli za vse, lahko bi nam bila hvaležna, ampak je bila zelo nesrečna in slabe volje. Razumeli smo jo in vedeli, da nam je hvaležna, le težko ji je bilo nositi opornice za roke, saj se je počutila nekoristno in v nadlego nam. Pa je minil ta čas in spet nas razveseljuje z dobrimi kosili in toplo zašitimi nogavicami.…