Takoj ko je bilo možno, so mi moji starši rekli, naj grem delat vozniški izpit, ker ga moram imeti. Sam ga ne bi šel delat tako hitro, ker nisem imel nobene želje, rad sem šel z kolegi ve in kaj spil, tako sem enostavno vedel, da če bom imel vozniški izpit me bodo kolegi prosili, da vozim, jaz pa ne bom smel čisto nič piti. Tako se nisem ravno strinjal z očetom, da naj grem delat vozniški izpit, a sem bil spoštljiv do njega, ker res ne vem, kdo bi rekel sovjemu očetu ne, če ti ponuja, da ti plača celotni vozniški izpit, ker ti ga lahko.
Tako sem začel z urami vožnje, takoj ko je bilo možno, kar hitro so te ure vožnje šle naprej, nisem pričakoval ,da bom tako hitro vse opravil in že sem bil pripravljen za vozniški izpit. Tisti dan, ko sem sam delal vozniški izpit da je delal tudi moj prijatelj, oba sva ga naredila in zvečer sva naredila žurko, seveda brez avtov.
Ponoči so po naju prišli starši in oče se je smejal, če sem naredil vozniški izpit za to ,da bo še kar naprej on ponoči hodil pome. Res sem imel dobrega očeta, vedno me je podpiral in razumel, mi pomagal, vedno sem se mu lahko zaupal in vedno mi je bil pripravljen svetovati, kaj naj naredim v določeni situaciji, ko se nisem znašel.
Tudi tokrat je bil razumevajoč, celo pohvalil me je, da sem naredil vozniški izpit in da sem pravilno odreagiral, da niti pomislil nisem na avto. Tako sem se odločil, da čez dan vozim avto, ponoči pa vedno ko grem nekam, grem brez avta, tako me nobeden vozniški izpit ne bo premamil, da bi ponoči sedel za volan, ker sigurno kaj z prijatelji popijem in ni varno sesti za volan, pa če tudi je samo eno pivo.